Dijake Kristjana, Urbana in Pio je zanimalo, zakaj si večina slepih in slabovidnih kljub hitremu razvoju pri hoji še vedno pomaga z belo palico. To je bilo vprašanje, ki se je kasneje razvilo v veliko več kot le vprašanje. Zanimalo jih je, kako se slepi orientirajo v okolici in kako bi oni lahko pripomogli k njihovi lažji orientaciji.
Cilj njihovega raziskovanja je bil izdelati prototipno napravo, ki bo sestavljena iz očal s senzorji za zaznanje okolice, izdelati elektroniko za sprejemanje signalov iz senzorjev, sestaviti algoritem in napisati program, ki bo s senzorji sprejemal podatke iz okolice in jih v obliki vibracij posredoval uporabniku, ter izdelati pas za interpretacijo signalov.
Z očali so želeli uporabniku posredovati informacije o vidnem kotu 100° v območju pred njim. Njihovo glavno raziskovalno vprašanje je bilo naslednje: Ali lahko ta naprava olajša premikanje slepega in nadomesti psa vodnika?
V sodelovanju z Društvom slepih in slabovidnih so izdelali prototipno napravo, ki je sestavljena iz očal in pasu. Očala z osmimi senzorji zaznavajo ovire in informacije o teh pošiljajo pasu. Na njem so razporejeni vibracijski motorji, ki z vibracijami slepemu sporočajo, kje je ovira.
Za svojo napravo so dobili zlato priznanje na Zotkinih talentih, to pa še ni konec; s slovenskim podjetjem Hyb se že dogovarjajo za proizvodnjo svoje naprave.
Mentorji: Tomaž Ferbežer, Uroš Nosan in Marko Pavlin
Št. ur izobraževanja: 80
Št. vseh vključenih dijakov: 3
Št. vključenih nadarjenih dijakov: 3
Trajanje sofinanciranja iz projekta RaST: 3. 1. 2018 – 31. 5. 2018